close
Pojdi na vsebino

Brahmi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brahmi
Brāhmī
Napis v brahmijski pisavi na Ašokovih stebrih v Sarnatu (ok.250 pr. n. št.)
Vrsta pisave
Časovno obdobje
najmanj od 3. stoletja pr. n. št.[1] to 5th century CE
Smerod leve proti desni Uredi v Wikpodatkih
Jezikisanskrit, pali, prakrit, saka, stara ujgurščina, tamilščina, toharščina, elu
Sorodne pisave
Izhodiščna pisava
Izhajajoče pisave
  • Gupta
    • Siddham
    • Šarada
      • Laṇḍā
        • Gurumukhi
        • Khudabadi
        • Mahadžani
    • Meitei
    • Tibetanska pisava
      • Phags-pa
        • Zanabazarska kvadratna pisava
    • Kalinga
    • Bhaiksuki
  • Tamilsko-brahmanska pisava
    • Pallava
      • Kawi
        • Javanska pisava
        • Balijska pisava
        • Bajbajinska pisava
        • Sundska pisava
        • Lontara
      • Cham
      • Kmerska pisava
        • Sukhotai
          • Tajska pisava
          • Tai Noi
            • Lao
      • Mon-burmanska pisava
        • Čakma
      • Tamilska pisava
      • Grantha
        • Malajska pisava
        • Sinhala
        • Dives Akuru
    • Vatelutu
  • Kadamba
    • Pju
    • Telugu-kannada
      • Kannada
      • Telugu
  • Toharska pisava
Sorodne pisave
Kharošti
ISO 15924
ISO 15924Brah (), Brahmi
Unicode
Sopomenka Unicode
Brahmi
U+11000–U+1107F
 Ta članek vsebuje fonetično transkripcijo v mednarodni fonetični abecedi (IPA). Za uvod v simbole IPA glejte Pomoč:IPA. Za razlikovanje med [ ], / / in  , glejte IPA § Oklepaji in transkripcijska ločila.

Brahmi (sanskrt: ब्राह्मी [ˈbrɑːhmiː], IAST: Brāhmī) je ena najstarejših različic indijske zlogovne pisave. Piše se od leve proti desni.

Čeprav je brahmi prednica skoraj vseh avtohtonih pisav južne in jugovzhodne Azije, razen tistih, ki temeljijo na kitajskih znakih ali latinski abecedi, je bila v srednjem veku pozabljena. Konec 18. stoletja jo je dešifriralo več jezikoslovcev, med katerimi je bil najpomembnejši angleški učenjak James Prinsep.

Znanstveniki menijo, da se je pisava brahmi razvila iz aramejske pisave.[2][3][4]

Najstarejša dešifrirana besedila so edikti cesarja Ašoke (3. stoletje pr. n. št.).[5] Zapis v Veliki ruski enciklopediji trdi, da je bila pisava morda ustvarjena posebej za Ašokove edikte ali podobne napise.[6][7]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Pisava brahmi je bila razvita za pisanje prakritskih jezikov, indoarijskih jezikov, ki so v jezikovnem razvoju Indije sledili staroindijskim. Najstarejši dokazi o pisavi brahmi so najdeni po vsej Indiji na napisih cesarja Ašoke (3. stoletje pr. n. št.). Nekateri od njih so napisani tudi v aramejščini, magadščini in grščini. Ti skalni edikti oznanjajo budistično vero in s svojo umestitvijo dokumentirajo obseg Mavrijskega cesarstva. Domneva se, da je bila pisava izumljena šele v srednjem indoarijskem obdobju. Razvoj pisave brahmi je verjetno celo naročil Ašoka. Starejša besedila so se namreč stoletja prenašala ustno, preden so bila zapisana. Na napisih cesarja Ašoke je bila uporabljena tudi pisava kharošti, ki temelji na aramejskem modelu (8. do 6. stoletje pr. n. št.) in se je tako kot aramejska pisava pisala od desne proti levi. Kharošti se najde le v severozahodni Indiji.

Brahmijska pisava se je v naslednjih stoletjih še naprej razvijala, odvisno od različnih razpoložljivih pisnih materialov. Oblike znakov so se precej spremenile, osnovno načelo pa se je ohranilo.

Hipoteze

[uredi | uredi kodo]

Majhno število raziskovalcev meni, da brahmijska pisava, ki se piše od leve proti desni, izhaja iz indske pisave, ki izvira iz 3. in začetka 2. tisočletja pr. n. št., čeprav vmesnih stopenj niso našli.

Drugo, bolj splošno sprejeto stališče je, da so ustvarjalci brahmijske pisave prevzeli ideje iz semitskih pisav, najverjetneje iz aramejske pisave, ki se piše z desne proti levi, čeprav se omenja tudi grška pisava, ki se piše od desne proti levi. Na podlagi tega načela je bila nato iz aramejske pisave ustvarjena posebna pisava.[8][9]

Aramejska in grška pisava v primerjavi z brahmijsko
Aramejska pisava Grška pisava IAST Brahmijska pisava IPA
Ima Znak Unicode IPA Ime Črka IPA
Ālap 𐡀 ʔ
aː, eː Alfa Α a a 𑀅 ə
ā 𑀆 ɑː
Bēth 𐡁 b Beta Β b ba 𑀩 b
v bha 𑀪
Gāmal 𐡂 g Gama Γ g ga 𑀕 g
ɣ gha 𑀖
Dālath 𐡃 d Delta Δ d da 𑀤 d
ð dha 𑀥
𐡄 Epsilon Ε e ja 𑀚 ɟ
h jha 𑀛 ɟʰ
Vau 𐡅 w Digama (Vau) Ϝ w va 𑀯 v
Ipsilon Υ y u 𑀉 u
ū 𑀊
o 𑀑
au 𑀒 aːu
Zajin 𐡆 z Zeta Ζ
zd, dz ḍa 𑀟 ɖ
ḍha 𑀠 ɖʰ
Ḥēth 𐡇 Eta Η ɛː
ħ Heta Ͱ h ha 𑀳 h
Ṭēth 𐡈 ṭa 𑀝 ʈ
Theta Θ ṭha 𑀞 ʈʰ
Jod 𐡉 j ya 𑀬 j
iː, eː Jota Ι i i 𑀇 i
ī 𑀈
Kāp 𐡊 k Kapa Κ k ka 𑀓 k
x Hi Χ kha 𑀔
Lāmadh 𐡋 l Lambda Λ l la 𑀮 l
ḻa 𑀴 ɭ
𑀍
𑀎 l̩ː
Mem 𐡌 m Mi Μ m ma 𑀫 m
Nun 𐡍 n Ni Ν n na 𑀦 n
ṇa 𑀡 ɳ
Semkath 𐡎 s Ksi Ξ ks sa 𑀲 s
Ajin 𐡏 ʕ
Omikron Ο o e 𑀏
Omega Ω ɔː ai 𑀐 aːi
𐡐 p Pi Π p pa 𑀧 p
f Fi Φ pha 𑀨
Ṣādhē , 𐡑 Sampi Ͳ
ts ca 𑀘 c
cha 𑀙
Kop 𐡒 q Kopa Ϙ k ṅa 𑀗 ŋ
ña 𑀜 ɲ
Rēsh 𐡓 r Ro Ρ r, rʰ ra 𑀭 r
𑀋 ɹ̩
𑀌 ɹ̩ː
Šin 𐡔 s Sigma Σ s śa 𑀰 ɕ
ʃ Psi Ψ ps ṣa 𑀱 ʂ
Tau 𐡕 t Tau Τ t ta 𑀢 t
θ tha 𑀣

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Salomon 1998, str. 11–13.
  2. Daniélou, Alain (2003). A Brief History of India. Simon & Schuster. str. 52–53. ISBN 978-1-594-77794-3.
  3. A Guide to Taxila, John Marshall, 1918
  4. Salomon, Richard (1995). »On The Origin Of The Early Indian Scripts: A Review Article«. Journal of the American Oriental Society. 115 (2): 271–279. doi:10.2307/604670. JSTOR 604670. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2019. Pridobljeno 18. junija 2013.
  5. Noble Ross Reat. The Historical Buddha and His Teachings v Karl H. Potter (ur.), Robert E. Buswell, Padmanabh S. Jaini, Noble Ross Reat. Encyclopedia of Indian Philosophies. Motilal Banarsidass Publ., 1996, zv. VII, str. 29.
  6. БРЭ: Индийское письмо. Arhivirano 27. avgusta 2022.
  7. БРЭ: АШО́КА. Arhivirano 5. decembra 2022
  8. Asko Parpola, Peter T. Daniels (ur.), William Bright: The Indus Script v The Worlds Writing Systems. Oxford University Press., 1996, str. 165. ISBN=0-19-507993-0
  9. Richard G. Salomon, Peter T. Daniels (ur.), William Bright: South Indian writing systems v The Worlds Writing Systems. Oxford University Press, 1996, str. 372. ISBN=0-19-507993-0.
  • Harry Falk: Schrift im alten Indien. Ein Forschungsbericht mit Anmerkungen (= ScriptOralia. 56). Gunter Narr, Tübingen 1993, ISBN 3-8233-4271-1.
  • Sonja Fritz: Indische Schriften. V: Helmut Glück, Michael Rödel (ur.): Metzler Lexikon Sprache. 5., aktualisierte und überarbeitete Auflage. Metzler, Stuttgart 2016, ISBN 978-3-476-02641-5, str. 273–274.
  • Gérard Fussman: Les premiers systèmes d’écriture en Inde. V: Annuaire du Collège de France. Band 89, 1988/1989, ISSN 0069-5580, str. 507–514 (v francoščini).
  • Oscar von Hinüber: Der Beginn der Schrift und frühe Schriftlichkeit in Indien (= Akademie der Wissenschaften und der Literatur. Abhandlungen der Geistes- und Sozialwissenschaftlichen Klasse. (Mainz). 1989, 11. Steiner, Wiesbaden/Stuttgart 1990, ISBN 3-515-05627-0.
  • Kenneth R. Norman: The Development of Writing in India and its Effect upon the Pāli Canon. V: Gerhard Oberhammer, Roque Mesquita (ur.): Proceedings of the VIIIth World Sanskrit Conference. Dunaj 1990 (= Wiener Zeitschrift für die Kunde Südasiens. Band 36, Supplement). Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 1992, ISBN 3-7001-2086-9, str. 239–249, JSTOR 24010823.