Rys

Rys
Lynx
	Evrazijsky rys (Lynx lynx)
Naučna klasifikacija
Domen	Eukaryota
Carstvo	Animalia
Tip	Chordata
Klasa	Mammalia
Red	Carnivora
Podred	Feliformia
Sěmejstvo	Felidae
Podsěmejstvo	Felinae
Rod	Lynx
Generičny vid
	Lynx lynx (Linnaeus, 1758)
Vidy roda Lynx
	Lynx lynx; Lynx canadensis; Lynx pardinus; Lynx rufus
Areal razprostranjenja
	Arealy razprostranjenja rysov.

Rys jest rod malyh kotov s četyrěmi vidami.^[2] Tute četyri vidy sut v Evraziji, Španiji, Kanadě i SŠA, i se ne prěkryvajut mnogo.

Izgled

Rysi imajut kratky hvost i obyčno dolge črne kloky vlasov na ušah. Oni imajut velike lapy (nogy), mekke za hodženje sněgom, i dolge vusy na licu. Barvu těla imajut od světlo koričnevogo do sědogo, poněkogda odznačenu temnymi koričnevymi petnami, osoblivo na nogah. Oni važet priblizno od 5 kg (to jest priblizno razměr velikogo domašnogo kota), i mogut dosegati vagy do 30 kg. Imajut dolžinu těla od 70 do 150 cm, pri odnositeljno kratkom hvostu, 5-25 cm. Oni živut okolo 20 lět.

Rysi sut podobni obyčajnomu domašnomu kotu, ale oni sut večši. Imajut krěpko tělo na kratkyh srstnyh nogah, prilučenyh k masivnym lapam, i kratky hvost s černym završjem. Vokrug lica imajut ovratnik, čto pridavaje jemu trikutnu formu, takože blagodare klokam na koncah ušij.

Domovina

Rys žive glavno v vysokyh lěsah, kde jest mnogo kustov, trstin i travy. Lovet prěvažno na zemji, ale mogut vysoko skakati, laziti po drěvah i plavati.

Jih možno najdti v něktoryh městah na sěveru Skandinavije, v Sěvernoj Amerikě i takože v Himalajah. Od 1990-h ljudi starali se prěměstiti čest populacije Evrazijskogo rysa v Němciju. Rysov jest možno najdti v Bělověžskoj pušči (v Poljskě i Bělorusi) i na jugu Španije.

Koloradska administracija dikoj prirody starala se prěměstiti druge populacije dikogo rysa iz Kanady vzad do Sjedinjenyh štatov.

Povedenje

Rysi sut obyčno samotni, ale rědko mogut se prěměščati i loviti zajedno malymi skupinami. Pripuščanje par slučaje se pozdno v zimě, i jedin raz za god samica porodžaje od jednogo do četyreh kotet. Koteta ostavajut s materju na ješče jednu zimu, cělkovo na priblizno devet měsecev, než oni rěšajut početi samostojny život mladyh dorastlyh rysev.

Rysi dělajut svoje nory v razporah ili pod svěsami. Oni poživjajut se širokym spektrom životnyh, od bělohvostyh jelenjev, sěvernyh jelenjev, srn, nevelikyh blagorodnyh jelenjev i gorskyh kozlov, do mělšyh obyčajnyh žrtv: zajecev beljakov, ovc, veveric, myšij, indykov i drugyh ptic, i takože koz. Oni jedajut kuropatvy, hrčkov i tetrěvov. Oni lovet samo na zemje, ale takože dobro skakajut, lazet po drěvah i plavajut.

Rod Lynx

Rod Lynx
- Kanadsky rys, Lynx canadensis
- Evrazijsky rys, Lynx lynx
- Iberijsky rys ili Špansky rys, Lynx pardinus
- Bobkat, Lynx rufus

Shranjenje

Iberijsky rys jest najvyše ogroženym kotom na světu. Ostali toliko dvě populacije (vkupě 300 osob), na jugu Španije. Lov rysov jest nelegalny vo mnogyh državah.

Zri takože

Referencije

↑ Wilson, D.E. & Reeder, D.M. (eds.) 2005. Mammal Species of the World: a taxonomic and geographic reference. 3rd edition. The Johns Hopkins University Press: Baltimore. 2 volumes. 2142 pp. ISBN 978-0-8018-8221-0.
↑ Wozencraft, W. C. (2005). "Order Carnivora". V Wilson, D. E.; Reeder, D. M. (red.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3-je izd.). Johns Hopkins University Press. str. 541–542. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.

Vnešnje linky

"Canada Lynx in the Southern Rockies". Bylo arhivovano iz iztočnika 15 maja 2008.
"The natural history of the Iberian lynx". Bylo arhivovano iz iztočnika 29 maja 2013.
Hopes raised by Spain lynx births
Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Lynx» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).

[1] Wilson, D.E. & Reeder, D.M. (eds.) 2005. Mammal Species of the World: a taxonomic and geographic reference. 3rd edition. The Johns Hopkins University Press: Baltimore. 2 volumes. 2142 pp. ISBN 978-0-8018-8221-0.

[2] Wozencraft, W. C. (2005). "Order Carnivora". V Wilson, D. E.; Reeder, D. M. (red.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3-je izd.). Johns Hopkins University Press. str. 541–542. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.

[1]

[2]