Stalj

Stalj (od něm.: Stahl) ili čelik ili ocelj jest stopjenje želěza s vuglerodom (i inymi elementami periodičnoj sistemy), ktoro sodrživaje minimalno 45 % želěza, i vo ktorom sodrživanje vugleroda jest medžu 0.025 i 2.14 %, pri čemž stalj, ktora sodrživaje od 0.6 % do 2.14 % se nazyvaje vysokovuglerodnoju. Kromě vugleroda, stalji sodrživajut i druge elementy kako mangan, kremnij, slědy kysloroda, azota, aluminija, koji obyčajno se razděljaut na legirujuče elementy i doměšky. Elementy, ktore sut vključeny v složenje stalji naměrenno dlja modifikaciji jej svojstv, se nazyvajut legirujučimi elementami. Najčesto koristajut se legirujuče elementy mangan, nikel, hrom, molybden, bor, titan, vanadij i niobij.

Generalno vuglerod pridavaje stopjenjam na zakladu železa krěpost i tvrdost, ale snižaje plastičnost i teglivost. Kogda sodrživanje vugleroda v stopjenju jest vyše 2.14%, tako stopjenje se obyčajno nazyvaje želěznoju litinoju. Želězne litiny se odličajut v svojstvah od staljij, oni imajut nizku temperaturu topenja, sut věče krěhke i mogut se lěpje odlivati. Stopjenja s sodrživanjem vugleroda pod 0.025% sut blizke po svojstvam k čistomu želězu, oni sut mekke i imajut nizšu krěpost.

Stalj jest tutčasno glavnym konstrukčnym materialom, ktory koristajut ljudi, hvala unkalnym vysokym svojstvam i odnositeljno nizkoj cěně.

Sut stalji mnogyh tipov i i pridělanij. Napriměr, stalji s velmi vysokymi pružnymi svojstvami nahodet priměnjenje v mašinostrojenju i priborostrojenju, kde ih koristajut dlja iztvorjenja listnatyh resorov, amortizatorov, silnyh pružin raznogo pridělanja, mnogočislnyh pružnyh elementov priborov, kako sut membrany, pružiny, plastiny relejov, silfony, raztegnutja, podvišenja, i tako dale.

Historija stalji

Najstare znane vzory stalji byli sut najdeny pri razkopanjah v Anatoliji (Turcija), oni imajut okolo 3800 let i sut izrabjene priblizno v 1800 godu prěd našeju eroju.

Klasifikacija stalij

V prakse klasifikacjia tipov stalji može byti provědena v zavislosti na jihnom hemičnom složenju ili podolg pridělanja i mehaničnyh ili fizičnyh svojstv.

podolg hemičnogo složenja (tip i sodržanje legirujučyh komponentov):
- stalj vuglerodna (nelegirovana)
  - nizko vuglerodna
  - sredno vuglerodna
  - vysoko vuglerodna
- stalj legirovana
  - nizko legirovana
  - sredno legirovana
  - vysoko legirovana

podolg vnutrnoj struktury (položenja na fazovom diagramu Fe-C):
- stalj podevtektoidna
- stalj evtektoidna
- stalj nadevtektoidna

podolg stupnja čistoty (od nemetaličnyh vključenij i doměšok):
- obyčajnoj kakosti
- vysokoj kakosti
- najvysšej kakosti

podolg upotrěby:
- stalj konstrukčna (dlja mašinostrojenja)
  - generalnoj upotrěby
  - nizko legirovana
  - vysšej kakosti
  - avtomatna (specialne svojstva dla avtomatičnyh stankov)
  - ložiščova
  - pružinna
  - dlja nitrocementaciji
  - dlja termičskogo orabotyvanja
- stalj instrumentalna:
  - vuglerodna
  - legirovana:
    - dlja instrumentov formovanja za studeno
    - dlja instrumentov formovanja za teplo
    - dlja vysokobrzogo rezanja
- stalj specialna
  - nerdžavejuca
    - hirurgična
  - kyslotoodporna
  - magnetična
  - odporna na spotrěbenje/obnesenje
    - stalj Hadfielda
  - transformatorna/elektrotehničska
  - ventiljova
  - žaroodporna
  - stalj maraginova
  - žarotrajna

stalji historične:
- stalj damaska
- stalj toledska.

Referencije

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Сталь» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).
Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Stal» v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).
Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Стомана» v Vikipediji na bulgarskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).