Judenburg

Judenburg Judnbuag
Mesto
Pogled na mesto
Grb
Judenburg Lega mesta v Avstriji
47°10′21″N 14°39′37″E
Država	Avstrija
Zvezna dežela	Štajerska
Okraj	Murtal
Upravljanje
• Župan	Hannes Dolleschall (SPÖ)
Površina
• Skupno	63,70 km2
Nadm. višina	737 m
Prebivalstvo  (1. januar 2025)
• Skupno	9.607
• Gostota	150 preb./km2
Časovni pas	CET
Poštna številka	8750
Omrežna skupina	03572
Avtomobilska oznaka	MT
Spletna stran	www.judenburg.at

Judenburg (bavarsko: Judnbuag) je mesto z 9.607 prebivalci na avstrijskem Štajerskem, sedež istoimenske mestne občine ter Okraja Murtal. Nahaja se v zgodovinski pokrajini Zgornja Štajerska, na robu Judenburške kotline v zgornji dolini reke Mure.

Geografija

Judenburg se nahaja v Zgornji Štajerski, na zahodnem koncu Judenburške kotline, ki se razteza vzdolž reke Mure od Judenburga do Knittelfelda na vzhodu. Široko dolino na severu omejujejo Nizke Ture, na jugu pa Seetalske Alpe z 2.396 metrov visoko goro Zirbitzkogel, ki sicer tvorijo del Labotniških Alp.

Promet

V mestu se nahaja železniška postaja, ki preko Rudolfove železnice povezuje Zgornjo Avstrijo, Štajersko in Koroško. Mimo mesta poteka tudi hitra cesta S36, ki Zgornjo Štajersko povezuje s Koroško.

Zgodovina

Mestni stolp

Arheološke najdbe kažejo, da je bilo območje poseljeno že v hallstatski dobi, Judenburg sam pa je bil prvič omenjen v listini o lastništvu iz leta 1074 kot mercatum Judinburch, tržno mesto znotraj posesti gradu Eppenstein, rodovnega sedeža bavarske plemiške družine Eppenstein, ki je v 11. stoletju vladala štajerski mejni grofiji. Ime dobesedno pomeni "judovsko okrožje", kar se nanaša na sam izvor mesta kot trgovske postojanke na poti iz doline Mure, preko gorskega prelaza Obdachersko sedlo na Koroško, kjer so Judje igrali pomembno vlogo, zaradi česar so upodobljeni tudi v mestnem grbu.

Po izumrtju Eppinsteincev leta 1122 so posesti prešle v roke rodbine Otakarjev, leta 1192 pa v roke Babenberžanov, avstrijskih vojvod od leta 1156. Judenburg je leta 1224 prejel mestne privilegije, leta 1277 pa pravico do pobiranja cestnin. Mesto je zraslo v pomembno trgovsko središče za železovo rudo, ki so jo kopali v bližnjem Eisenerzu, pa tudi za keltski baldrijan, ki se je v 13. in 14. stoletju uporabljal v parfumih. Habsburški cesar Friderik III. je Judenburgu leta 1460 celo podelil monopol nad trgovino z baldrijanom. Prav zaradi trgovske pomembnosti mesta je bil judenburški zlatnik prvi, in dolgo časa najpomembnejši zlati kovanec v Avstriji. Po več pogromih so bili leta 1496 po ukazu cesarja Maksimilijana I. vsi Judje izgnani iz vojvodine Štajerske. Po svojem preboju v Italiji se je francoski general Napoleon Bonaparte naselil v Judenburgu in tam v noči s 7. na 8. april 1796 podpisal judenburško premirje z Avstrijci.

V začetku 20. stoletja je bilo mesto eno od središč avstro-ogrske jeklarske industrije, pa tudi garnizijsko mesto avstro-ogrske vojske . Med letoma 1910 in 1914 je eden izmed prvih trolejbusov v Avstriji povezoval železniško postajo Judenburg s središčem mesta. Danes je od nekdanje težke industrije ostalo le malo, vendar pa Judenburg ostaja pomembno industrijsko in trgovsko središče regije. Maja 1918 je bilo mesto prizorišče neuspele vojaške vstaje .

Leta 1938 je Judenburg po priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji postal del Tretjega rajha . Zaradi prisotnosti besede Jude ("Jud") v imenu mesta so predlagali številna možna nova poimenovanja, vključno z Zirbenstadt (po Zirbeju, nemškem imenu za švicarski bor) in Adolfsburg (v čast Adolfu Hitlerju ). Vendar pa je bilo načrtovano preimenovanje po izbruhu vojne za nedoločen čas prestavljeno in se na koncu ni nikoli zgodilo.

Med drugo svetovno vojno se je v bližini nahajalo podtaborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen, kjer je bil po vojni ustanovljen sprejemni center za razseljene osebe. Judenburg je bil tudi eno izmed mest, kjer so bili kozaki predani Rdeči armadi.

Upravna delitev

S štajersko občinsko reformo sta bili k mestni občini Judenburg léta 2015 priključeni občini Oberweg and Reifling. Danes občina tako zajema šest katastrskih občin, razdeljena pa je na 10 naselij (v oklepaju število prebivalcev 1. januarja 2025):

• Auerling (114)
• Feeberg (169)
• Gasselsdorf (30)
• Judenburg (8.001)
• Oberweg (505)
• Ossach (48)
• Reifling (58)
• Ritzersdorf (12)
• Strettweg (503)
• Waltersdorf (167)

Do 31. decembra 2011 je bil Judenburg središče Okraja Judenburg (registrska oznaka JU), ko je bil okraj zaradi štajerske upravne reforme združen z Okrajem Knittelfeld. Od 1. januarja 2012 je Judenburg del Okraja Murtal (Okraj doline Mure), ostal pa je okrajno upravno središče.