Oslavje
Oslavje Oslavia | |
|---|---|
| Koordinati: 45°58′18″N 13°36′45″E / 45.97167°N 13.61250°E | |
| Država | |
| Dežela | Furlanija-Julijska krajina |
| Pokrajina | Goriška pokrajina (GO) |
| Občina | Gorica |
| Nadm. višina | 154 m |
| Prebivalstvo (31-12-2007) | |
| • Skupno | 641 |
| Demonim | Oslavci |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 34070 |
| Klicna koda | 0481 |
Oslavje (italijansko Oslavia, furlansko Oslavie) je kraj s 541 prebivalci na desnem bregu reke Soče ob vzhodnih vznožjih Goriških brd v današnji Italiji. Oslavje so del mestne četrti Pevma - Štmaver - Oslavje ob cesti proti Števerjanu ali Humu. Nad naseljem se na 153 mnm visokem griču, ki se spušča z jugozahodnega pobočja Sabotina proti Soči, dviga vojaška kostnica. Kostnica je delo rimskega arhitekta Ghina Venturija, dokončana in posvečena je bila leta 1938. V kostnici, zgrajeni iz istrskega in nabrežinskega kamna, ki ima obliko mogočne trdnjave s stolpom je pokopanih 57.200 italijanskih vojakov 2. armade, od tega 20.760 znanih in 36.440 neznanih, ter 539 avstro-ogrskih vojakov, 138 znanih in 401 neznanih, katerih posmrtne ostanke so v kostnico prenesli z italijanskih pokopališč med Banjško planoto, reko Vipavo in Gorico.[1]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Tekom prve svetovne vojne je bilo Oslavje pomembno križišče poti proti Sabotinu in Podgori. Tekom četrte soške bitke novembra 1915 ga je zasedla italijanska vojska, januarja 1916 ga je ponovno zavzela avstro-ogrska vojska, ponovno pa je padel v italijanske roke med šesto soško bitko, ko je italijanska vojska zasedla Gorico.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Lokalna mikroklima, majhen temperaturni razpon ter ugodna geologija flišno-peščenih tal eocenske starosti predstavljata ugodne pogoje za uspevanje trte.
Viri
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Kostnica v Oslavju (V italijanščini)