Reinhard Heydrich
| Reinhard Heydrich | |
|---|---|
| Rojstvo | Reinhard Tristan Eugen Heydrich 7. marec 1904[1][2][…] Halle, Nemško cesarstvo[3][4] |
| Smrt | 4. junij 1942[2][5][…] (38 let) Praga, Protektorat Češka in Moravska[d][3][6][…] |
| Državljanstvo | |
| Poklic | storilec holokavsta |
| Podpis | |
Reinhard Heydrich, mornariški nadporočnik, obengruppenführer SS, nacistični politik, *7. marec 1904, Halle † 4. junij 1942, Praga.
Vojaška kariera
[uredi | uredi kodo]
Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil nacistični stranki. Tudi s pomočjo prijateljevanja s Heinrichom Himmlerjem je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji.
Varnostnoobveščevalna služba SD in SS
[uredi | uredi kodo]Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam SS in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je Hitler po odstopu Hidenburga povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka münchenske policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v Berlinu, ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost rajha, kjer je usklajeval delovanje gestapa, kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na Jude, oz. t.i. Kristalno nočjo novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v koncentracijska taborišča. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na Poljsko 1. septembra 1939.[7] 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja 1942 zamenjal Ernst Kaltenbrunner. Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski guverner) Češke ter Moravske, s sedežem v Pragi. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne SS.
Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh Tretjega rajha (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na Gross Wannseeju 20. januarja 1942, na katerem je bila sprejeta odločitev o dokončni usodi židovskega naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »dokončna rešitev« - genocid oz. holokavst prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni Adolf Eichmann.
Atentat in Lidice ter Ležaky
[uredi | uredi kodo]V Pragi je bil 27. maja 1942 nanj izvršen bombni atentat, za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi gangrene.
Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi Lidice. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky.
Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani padalci in diverzanti pri SOE (Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke.
Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila samomor. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z obešanjem.
Zasebno življenje
[uredi | uredi kodo]Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino.
Galerija
[uredi | uredi kodo]- Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem.
- Heydrichov mercedes po atentatu nanj.
- Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha
- Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- 1 2 Encyclopædia Britannica
- 1 2 Record #118550640 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Biographisches Lexikon zur Geschichte der böhmischen Länder — R. Oldenbourg Verlag, Collegium Carolinum, 2000.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
- ↑ Mager, Ingrid (2026). »Smrti sadističnega »mesarja iz Prage««. Nedeljski dnevnik. Vol. 22. Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana. str. 25. Pridobljeno 3. junija 2026.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes. DZS. 1993. COBISS 36667136. ISBN 86-341-1177-6.</ref>
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Schutzstaffel (SS)
- Sicherheitdienst (SD)
- Einsatzgruppen
- Operacija Anthropoid
- Lidice
- Genocid
- Holokavst