Taquari
|
| |||
| Topam | |||
|---|---|---|---|
| Län: | Brasilän | ||
| Tat: | Rio Grande do Sul | ||
| Koordinats: | 29°48'0"S, 51°51'35"W | ||
| Nüns cifik | |||
| Fün: | 1849 | ||
| Belödans: | 25,198 | ||
| Sürfat: | 349.968 kvadamilmet | ||
| Potakot: | 95860-000 | ||
| Foyümot telefonik: | 51 | ||
| Resodatoped: | http://www.taquari.rs.gov.br | ||
Taquari binon zif in tat: Rio Grande do Sul, in Brasilän. Taquari topon videtü 29°48’ 0’’ S e lunetü 51°51’ 35’’ V.
Sürfat ela Taquari binon mö 349,96 km².
Taquari labon belödanis 28 637 (2005).
Jenotem
[redakön • redakön fonäti]Volf jenotemik zifa: Taquari debonon de fovot natik kolunidapunctas balid in fedalän: Rio Grande do Sul. Region päbeledon primöfo fa pöp lindiganik: Patos, päbepenöl as net nämik e vobädik.
De prim timädä kolunid ikömön, zif evadon focun pro kolunidanis sekü lofäd topetik e fiedöf fiedik talas onik. Tals regiona sevon jenotemiko sekü jafäd feilik onik.
Zif päfünon calöfiko ün 1849 yulul 4, ven kleraparoig de Taquari pädivoton de zif: Triunfo.
In yarid 20id, Taquari evon nenvidid pro miedet netik as pämoplad hiela Artur da Costa e Silva (1899–1969), marshal milita Brasilänik e presidan 27id de Brasil de 1967 jü 1969. Reiganef omik äbinon period veütik dü Militaditator in Brasil, pämalköl fa mob calöfik: Institutional Act No. 5 (AI-5).
Livät e reiganef balid
[redakön • redakön fonäti]Zif: Taquari päfünon calöfiko ün 1849 yulul 4, ven paroig de Taquari pädivoton de zif: Triunfo e pästegon ad deit: zifil (*vila*).
Pos livät guverik, vötagivs balid päjenons ün 1849 setul 7. Konsälalef balid zifa (*Câmara Municipal*) äbinon: Antônio dos Santos Praia, Manoel Fernandes da Silva, Antônio Caetano Pereira, Antônio de Azambuja Vilanova, Américo de Azevedo Vilana e João Ferreira Brandão.

