close
Jump to content

Anne Henriyeta Martin

Iwde to Wikipedia
Anne Henriyeta Martin
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeAnne Taƴto
Innde ɓesnguMartin Taƴto
Ɗuubi daygo30 Siilto 1875 Taƴto
ƊofordeEmpire and the Carson River mills Taƴto
Date of death15 Seeɗto 1951 Taƴto
Place of deathCarmel-by-the-Sea Taƴto
FatherWilliam O'Hara Martin Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajisuffragist, university teacher, ngaɗoowo siyaasaje Taƴto
EmployerUniversity of Nevada, Reno Taƴto
Candidacy in election1918 United States Senate special election in Nevada, 1920 United States Senate election in Nevada Taƴto
Memba enSilent Sentinels, National American Woman Suffrage Association, National Woman's Party Taƴto
Described at URLhttps://www.nevadawomen.org/research-center/biographies-alphabetical/anne-henrietta-martin/, https://documents.alexanderstreet.com/c/1009677121, https://documents.alexanderstreet.com/c/1006939749 Taƴto

Anne Henrietta Martin (30 suwee 1875 – 15 abriil 1951) (innde fenaande, Anne O’Hara ; innde fenaande, Guwerneer tokooso Anne ) ko Ameriknaajo, jiɗɗo suɓaade, jiɗɗo jam, binndoowo ummoriiɗo to diiwaan Nevada . Ko ɓuri teeŋtude e golle makko ko ƴettude sariyaaji dowri rokki rewɓe Nevada hakke suɓaade. Ko kanko woni hooreejo gadano departemaa daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nevada (1897-1901) e o gollodiima e dille suɓngooji to Angalteer e hitaande 1909-1911, omo gollodii e Emmeline Pankhurst . Ko kanko woni hooreejo fedde Nevada equal franchise society e hitaande 1912, kadi ko kanko woni hooreejo ngenndiijo gadano lannda debbo ngenndiijo e hitaande 1916. Ko kanko woni debbo gadano ƴamde lefol laamu Amerik ; O dañii laabi ɗiɗi, e hitaande 1918 e hitaande 1920. [1]

Duuɓi gadani

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Martin ko ɓiy William O’Hara Martin, iwdi Irlannda, gonnooɗo senateer dowla Nevada, , yumma mum, Louise Stadtmuller Martin, ko Bavarinaajo. O naati duɗal sukaaɓe rewɓe Bishop Whitaker to wuro Reno. Anne naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Nevada (1891–1894), ɗo o heɓi dipoloma makko e daartol. O heɓi BA ɗiɗmo e hitaande 1896 e MA e daartol e hitaande 1897 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stanford .

E hitaande 1897, Martin sosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Nevada, fedde daartol. Caggal duuɓi ɗiɗi e nder departemaa o, o yalti o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chase’s Art, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leipzig ; kono o arti e departemaa oo e hitaande 1901–1903. E nder dumunna mo o woppi duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, Martin wasiyiima yo Diiso Regents lomtin mo Jeanne Wier, sehil makko ummoriiɗo Stanford mo joofnata jaŋde mum jooni.

Martin artii Orop e hitaande 1901 ngam tawtoreede wirwirnde baaba mum. Maayde baaba makko hokki mo wahyu, "non ɗoon e ɗoon waɗi mi debbo! ... Mi tawi ko miin tan woni e daraade e nder galle am ngam haɓaade aduna mo gorko jogori jogaade." Martin yahiino Orop e Asii, o yiyti mbayliigu rewɓe to Angalteer hakkunde 1909 e 1911, o wonti Fabian Socialist, o winndi daartol juutngol e binndanɗe politik, sahaa e sahaa fof e innde binndol Anne O’Hara. Martin nanngaa ko e hitaande 1910 sabu haala etaade rokkude rewɓe Angalteer hakke. Sehil makko ummoriiɗo Stanford, hono Lou Henry Hoover, neldi jom suudu mum, hono Herbert Hoover, ngam yoɓde Martin kaalis mum, kono Frederick Pethick-Lawrence toppitiima ɗum tawo. [1]

Caggal nde o arti Nevada e lewru ut 1911, o wonti hooreejo fedde Nevada Equal Franchise Society e lewru feebariyee 1912, o yuɓɓini kampaañ ngam haɓaade jeereendeeji ɗi yimɓe mum en keewaani, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗi worɓe wootooɓe ngam suɓaade rewɓe ñalnde 3 noowammbar 1914 tergal goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik e Dental Kongres . Martin walli yuɓɓinde rewɓe wootooɓe to Hirnaange e hitaande 1916 ngam haɓaade Demokaraat en. O jeyaa ko e Silent Sentinels, rewɓe lannda debbo ngenndiijo, piket ngam suɓaade yeeso galle laamorɗo Amerik ñalnde 14 sulyee 1917 ; ko ɗum waɗi o ñaawaa Occoquan Workhouse, kono o yaafnaama ko ina wona yontere caggal ɗuum, hooreejo leydi ndii, hono Woodrow Wilson .

E hitaande 1918, gardinooɗo Nevada, Martin woni debbo Ameriknaajo gadano ɗaɓɓude woote Senaa Amerik. Kampaañiji Martin ina njokki e yaynaade no rewɓe mbaawirta waɗde ko moƴƴi e aduna politik. Plateauji makko ina njokki e rokkude worɓe e rewɓe sarɗiiji golle ɓurɗi moƴƴude e ngenndiyaŋkaagal laabi njamndi e kuutorɗe renndo alienated suffragists rewɓe. Hakkunde kampaañ makko 1918 e 1920 Martin winndii binndanɗe e binndanɗe keewɗe e nder ɗeen binndanɗe Martin ina ɗaɓɓi e rewɓe nde mbaɗtata juɓɓule politik keertiiɗe.

Martin ummiima Carmel, Kaliforni, e hitaande 1921, o selli e rafi ɓernde e hitaande 1930. E hitaande 1945, o heɓi Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nevada . O winndi kadi binndanɗe ɗiɗi e nder jaaynde wiyeteende Encyclopædia Britannica, heen binndanɗe ko feewti e Josephine Butler e nder bayyinaango 1944, heen binndanɗe ko fayti e maccungaagu ɓaleeɓe e nder bayyinaango 1948. [ <span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2022)">ciimtol ina haani</span> ]

Anne Henrietta Martin sankii ko to Karmel, Kaliforni e hitaande 1951.

  • Doggol suɓngooji e suɓooɓe
  • Waktuuji suɓngooji rewɓe
  • Juɓɓule suɓngooji rewɓe
  1. Van Valkenburgh, Holly. "Anne Henrietta Martin". University of Nevada, Reno. Archived from the original on February 25, 2011. Retrieved May 19, 2012.