Dublinsko kraljestvo
Dublinsko kraljestvo Dyflin Duibhlinn | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 853–1170 | |||||||||||
 Največji obseg Dublinskega kraljestva (roza) in drugih nordijskih naselij (zeleno) na Irskem | |||||||||||
| Glavno mesto | Dublin | ||||||||||
| Skupni jeziki | stara nordijščina, stara irščina in srednja irščina | ||||||||||
| Religija | nordijsko poganstvo katolištvo | ||||||||||
| Vlada | Monarhija | ||||||||||
| kralj | |||||||||||
• ok. 853–871 (prvi) | Amlaíb Conung | ||||||||||
• ok. 1160–1170 (zadnji) | Ascall mac Ragnaill | ||||||||||
| Zgodovina | |||||||||||
• ustanovitev | 853 | ||||||||||
• normanska osvojitev | 1170 | ||||||||||
| Valuta | srebrni peni | ||||||||||
| |||||||||||
| Danes del |  Irska | ||||||||||
Dublinsko kraljestvo (staronordijsko Dyflin[1]) je bilo nordijsko kraljestvo na Irskem, ki je trajalo približno od leta 853 do 1170. Bilo je prvo in najdlje trajajoče nordijsko kraljestvo na Irskem. Ustanovili so ga Vikingi, ki so v 9. stoletju osvojili ozemlje okoli Dublina. Ozemlje kraljestva se je približno ujemalo z večino današnje grofije Dublin.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prva omemba Vikingov je v Ulsterskih letopisih. Prvi vnos za leto 841 se glasi: "Pogani [so] še vedno na jezeru Lough Neagh". Od tega datuma naprej zgodovinarji omenjajo ladijske trdnjave ali utrdbe, ustanovljene na Irskem. Vikingi so tam prvič prezimili morda v zimi 840/841. Dejanska lokacija utrdbe v Dublinu je še vedno predmet vročih razprav. Nordijski vladarji Dublina so bili pogosto sokralji in občasno tudi kralji Jorvika v današnjem Yorkshiru. Pod njihovo vladavino je Dublin postal pomembno pristanišče za trgovanje s sužnji.[2] Zaledje Dublina se je v nordijskem obdobju v stari nordijski dikciji imenovalo Dyflinnar skíði, dobesedno Dublinshire.[3](str.24)
Naseljenci Dublina so se sčasoma zlili z domačini. Začeli so kazati veliko galskega in nordijskega kulturnega sinkretizma in se pogosto imenovali Nordijski Geli.
Leta 988 je Mael Sechnaill mac Domnaill vodil prvo gelsko osvojitev Dublina. Posledično nekateri to leto štejo leto ustanovitve Dublina, čeprav je na tem mestu že skoraj tisoč let obstajala vas.
V Dublinskem kraljestvu se je denar začel kovati okoli leta 995, v samem mestu pa okoli leta 1025.[4]
Sredi 11. stoletja je na Dublin začelo vplivati kraljestvo Leinster. Zadnjega dublinskega kralja so leta 1171 ubili normanski osvajalci Dublina.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Obseg kraljestva se je spreminjal. V mirnih časih se je raztezal približno do Wicklowa (Wykinglo) na jugu, Glen Dinga blizu Blessingtona in Leixlipa (Lax Hlaup) na zahodu in Skerriesa v grofiji Dublin (Skere) na severu. Območje Fingal severno od Dublina je bilo poimenovano po tam živečih Nordijcih.
Kralji Dublina
[uredi | uredi kodo]| Vladar | Irsko ime | Vladanje | Opombe |
|---|---|---|---|
| Amlaíb Conung (Óláfr hvíti) | Amlaíb Conung | ok. 853–871 | Sokralj; naslov: 'kralj tujcev' (leta 863). |
| Auisle (Auðgísl) | Auisle | ok. 863–867 | Sokralj; naslov: 'kralj tujcev' (863). |
| Oistin mac Amlaíb (Ejstejn Olafsson) | Oistin mac Amlaíb | 873–875 | Verjetno sokralj; v letopisih ni izrecno omenjen kot kralj. |
| Bárid mac Ímair (Bardr Ivarsson) | Bárid mac Ímair | 873–881 | Verjetno sokralj; naslov: 'glava Nordijcev' (881). |
| Halfdan Ragnarsson | Albann | 875–877 | Zahtevnik, ki ni nikoli vladal. |
| Sichfrith mac Ímair (Sigfrøðr Ívarrsson) | Zigfrid mac Imair | 881–888 | |
| Sitriuc mac Ímair (Sigtryggr Ívarrsson) | Sitriuk mac Imair | 888–893/896 | Njegovemu vladanju je ugovarjal Sigtryggr Jarl (893). |
| Sichfrith Jarl (Sigfrøðr Jarl) | 893-? | Zahtevnik leta 893, za katerega ni jasno, če je kdaj vladal. | |
| Glúniarann (Iárnkné) | Glúniarann | ? | V letopisih ni izrecno imenovan kralj. Lahko bi bil Sitriukov naslednik. |
| Ímar ua Ímair (Ivar II.) | Ímar ua Ímair | ?-902 | Leta 902 so ga Irci izgnali iz Dublina. |
| Od leta 902 do 917 so Nordijci zapustili Dublin. | |||
| Sihtric Cáech (Sigtryggr) | Sihtric ua Ímair alias Sihtric Cáech | 917–921 | Poražen v spopadih z Niallom Glundubob; tudi kralj Jorvika. |
| Gofraid ua Ímair (Guðrøðr Sigtryggsson) | 921–934 | Vnuk Inarja. | |
| Olaf Gutfritson | Amlaíb mac Gofraid | 934–941 | Sin Gofraida ua Ímairja. |
| Blácaire mac Gofrith (Blákári Guðrøðsson) | Blácaire mac Gofrith | 941–945 | |
| Sigtrygg (Sitric) | 941–943 | ||
| Amlaíb Cuarán (Óláfr kváran) | Amlaíb Cuarán | 945–947 | |
| Blákári Guðrøðsson | Blácaire mac Gofrith | 947–948 | Ponovno. |
| Gofraid mac Sitriuc (Guðrøðr Sigtryggsson) | Gofraid mac Sitriuc | 948–951 | |
| Óláfr Kváran | Amlaíb Cuarán | 952–980 | Ponovno. |
| Glúniairn (Iárnkné)) | Glúniairn | 980–989 | |
| Ivar Waterfordski or Sigtrygg Silkbeard | Ímar / Sitric | 989–993 | |
| Ivar Waterfordski | Ímar | 994–995 | |
| Sigtrygg Silkbeard Olafsson | Sitric | 995–1036 | |
| Echmarcach mac Ragnaill (Margaðr Rögnvaldsson) | Echmarcach mac Ragnaill | 1036–1038 | |
| Ímar mac Arailt (Ívar Haraldsson) | Ímar mac Arailt | 1038–1046 | |
| Margaðr Rögnvaldsson | Echmarcach mac Ragnaill | 1046–1052 | |
| Murchad mac Diarmata | 1052–1070 | ||
| Diarmait mac Mail na mBo | 1070–1072 | ||
| Toirdelbach Ua Briain | 1072 | Član Uí Briain. Po Diarmaitovi smrti je prevzel oblast nad Dublinom. Dublinčani so mu leta 1072 podelili kraljevstvo, on pa je dovolil, da je Dublin na lokalni ravni upravljal Gofraid mac Amlaíb/Guðrøð Olafsson. | |
| Gofraid mac Amlaíb meic Ragnaill (Guðrøð Olafsson) | Gofraid mac Amlaíb meic Ragnaill | 1072–1075 | član Meic Ragnaill (Uí Ímair). Vladal po ukazih Toirdelbacha. Leta 1075 ga je Toirdelbach odstavil. Verjetno identičen Fingalu mac Gofraidu, kralju Otokov (umrl 1070). |
| Domnall mac Murchada | 1075 | Član Meic Murchada (Uí Chennselaig). Kralj postal po izgonu Gofraida mac Amlaíba meica Ragnailla. Dublin je morda zavzel brez soglasja Uí Briaina ali pa je vladal pod njihovim vrhovnim gospodstvom. Umrl v letu dni. | |
| Muirchertach Ua Briain | 1075–1086 | Član Uí Briaina. Za kralja ga je postavil njegov oče Toirdelbah. | |
| Donnchad mac Domnaill Remair | 1086–1089 | Član klana Uí Cheinnselaig. Po Toirdelbachovi smrti je zasegel kraljestvo in bil leta 1089 ubit. Zdi se, da je Muirchertach kmalu zatem prevzel nadzor nad Dublinom. | |
| Godred Crovan (Guðröður Crovan) | Gofraid Crobán | ok. 1091–1094 | Morda bližnji sorodnik Ímarja mac Arailta in zato član dinastije Uí Ímair. Ustanovitelj dinastije Crovan in vladar Otokov. Kraljestvo je prevzel okoli leta 1091 in vladal do leta 1094, ko ga je Muirchertach izgnal. |
| Domnall mac Taidc | Član Meic Taidca (Uí Briain). Za kralja ga je morda postavil njegov stric Muirchertach po izgonu Gofraida Crována. Približno v tem času je bil zagotovo postavljen za vladarja Otokov. | ||
| Domnall Gerrlámhach | Član klana Uí Briain. Za kralja ga je morda postavil njegov oče Muirchertach po izgonu Godreda Crovana, zagotovo pa je kraljeval pozneje. | ||
| Magnus Barefoot (Magnús berfœttr) | 1102–1103 | Vladar Norveške. Zdi se, da je Dublin zavzel v začetku 12. stoletja, potem ko je pred prelomom stoletja zavzel Orkneyske otoke in Otočje. Očitno je načrtoval, da bi kot kralj teh novoosvojenih čezmorskih norveških ozemelj vladal njegov sin Sigurd Križar. | |
| Domnall Gerrlámhach | Leta 1115 je branil Dublin pred napadom Leinsterja. Za kralja ga je morda postavil njegov oče že dolgo pred bitko, tik pred njo ali takoj po njej. | ||
| Diarmait mac Énna meic Murchada | 1117. | Član Meic Murchada (Uí Chennselaig). Umrl leta. | |
| Domnall Gerrlámhach | 1117–1118 | Kraljestvo prevzel po Diarmaitovi smrti. | |
| Toirdelbach Ua Conchobair | 1118 | Član Uí Conchobair. Pregnal kralja Domnalla Gerrlámhacha. | |
| Énna Mac Murchada | ×1122–1126 | Član Meic Murchada (Uí Chennselaig). Prevzel kraljevstvo ali pa ga je za kralja postavil Toirdelbach. Vladal je pod nadrejenim Uíjem Conchobairajem. | |
| Conchobar Ua Conchobair | 1126–1127 | Član Uí Conchobairja. Za kralja ga je postavil njegov oče Toirdelbach. Leta 1126 je bil odstavljen. | |
| Conchobar Ua Briain | 1141–1142 | Član klana Uí Briain. Kralj postal leta 1141. Leta 1142 je umrl. | |
| Óttar Dublinski | Ottar mac meic Ottair | 1142–1148 | Član družine Cotter. Kralj je postal leta 1142. Leta 1148 ga je ubil Meic Torcaill. Óttar morda ni vladal neprekinjeno od leta 1142 do 1148. |
| Ragnall mac Torcaill (Ragnvald Þorkellsson) | Ragnall mac Torcaill | 1144×1146 | Član družine Meica Torcailla. Za kralje je bil razglašen po Meicovi smrti, kar bi lahko bilo dokaz, da je njegova vladavina prekinila Otarjevo. Druga možnost je, da je bil zgolj Otarju podrejen vladar. |
| Brodar mac Torcaill (Brodar Þorkellsson) | Brodar mac Torcaill | ×1160 | Član družine Meica Torcailla, ubit leta 1160. |
| Gofraid mac Amlaíb >br> (Guðrøð Olafsson) | Gofraid mac Amlaíb | 1150s or 1160s | Član dinastije Crovan in vladar Otokov. Na zahtevo Dublinčanov je kratek čas kraljeval v Dublinu, čeprav kronologija njegove kratke vladavine ni zanesljiva. |
| Ascall mac Ragnaill (Hasculf Þorkellsson) | Ascall mac Ragnaill | ×1170 | Član družine Meica Torcailla. Odstavljen leta 1170. Ubit pri poskusu ponovnega prevzema prestola leta 1171. |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Clarke, Howard (1995). Medieval Dublin, the making of a metropolis. Irish Academic Press. str. 44. ISBN 978-0716524595.
- ↑ Downham, Clare (maj–junij 2009). »The Viking slave trade: entrepreneurs or heathen slavers?«. History Ireland. History Publications Ltd. Arhivirano iz spletišča dne 9. avgusta 2019. Pridobljeno 31. januarja 2020..
- ↑ Church, Peter J. (2021). »Why Are There Very Few Scandinavian Place-names in Ireland?« (PDF). Scottish Society for Northern Studies, Northern Studies. 52: 22–37.
- ↑ Barrett (2016) str. 4
Viri
[uredi | uredi kodo]- Barrett, JH (2016). »Maritime Societies and the Transformation of the Viking Age and Medieval World«. V Barrett, JH; Gibbon, SJ (ur.). Maritime Societies of the Viking and Medieval World. The Society for Medieval Archaeology Monograph (series vol. 37). Milton Park, Abingdon: Routledge. str. 1–13. doi:10.4324/9781315630755. ISBN 978-1-315-63075-5. ISSN 0583-9106.
- Clare Downham, Viking Kings of Britain and Ireland: The Dynasty of Ívarr to A.D. 1014. Edinburgh. 2007.
- Downham, C (2007). »Living on the Edge: Scandinavian Dublin in the Twelfth Century.«. V Ballin-Smith, B (ur.). West over Sea: Studies in Scandinavian Sea-Borne Expansion and Settlement before 1300. Leiden: Brill Publishers. str. 33–52. ISBN 978-90-47-42121-4.
- Forte, Angelo, Richard Oram & Pedersen, Frederik, Viking Empires. Cambridge University Press. 2005 ISBN 0-521-82992-5.
- Benjamin Hudson, Viking Pirates and Christian Princes: Dynasty, Religion, and Empire in the North Atlantic. Oxford. 2005 ISBN 0-19-516237-4.
- Larsen, Anne-Christine (ur.), The Vikings in Ireland. Roskilde: The Viking Ship Museum. 2001.
- Todd, James Henthorn (ur. in prev.), Cogadh Gaedhel re Gallaibh: The War of the Gaedhil with the Gaill. Longmans. 1867.
- Alex Woolf, "Age of Sea-Kings: 900–1300", in Donald Omand (ur.), The Argyll Book. Edinburgh. 2004. str. 94–109.
