Noga

Dinoga ke Digagabi tše ditelele tša go se be le maoto tša sehlopa sa dinoga. Ka go arola ka dihlopha, dinoga ke dihlang tsa ectothermic, Amniote digagabi tseo di sa jeng bjang, e khupeditšwe ke dikgapetla tše di hlatlaganego go swana le ditho tše dingwe tša dihlopha tsa dinoga. Mehuta e mentši ya dinoga e na le magata ao a nago le malokololo a mmalwa go feta bagologolo ba tšona ba mogaditswane ba leloko, e ba kgontšha go metša diphoofolo tše kgolo go feta dihlogo tša tsona (cranial kinesis). Go amogela mebele ya tšona ye tshesane, ditho tša dinoga tše di bapelanego (go swana le dipshio) di tšwelela ka pele ga tše dingwe go e na le go bapelana, gomme tše dintši di na le matshwafo a tee a go šoma. Mehuta ye mengwe e na le lepanta la yokha le na le manala a mabedi ka mahlakoreng ka bobedi. Megaditswane e tšweletše ka go ikemela mebele ye metelele yeo e se nago maoto goba yeo e nago le maoto ao a fokoditšwego kudu bonnyane ka makga a masomepedi-hlano ka go kopana ga tlhagelelo, yeo e lebišitšego go mašika a mantšhi a megaditswane yeo e se nang maoto. Tše di swana le dinoga, eupša dihlopha tše mmalwa tše di tlwaelegilego tša megaditswane eo e se nago maoto, di na le mahlo le ditsebe tša ka ntle, tšeo dinoga di se nago tšona, le ge molao wo e se wa lefase ka bophara (bona Amphisbaenia, Dibamidae, le Pygopodidae).

Dinoga tše di phelago di hwetšagala kontinenteng enngwe le enngwe ka ntle le Antarctica, le mafelong a mantši a manyenyane a Nna; ka ntle go akaretša dihlakahlaka tše dingwe tše kgolo, go swana le Ireland, Iceland, Greenland, le dihlakahlakahlakeng tša New Zealand, gammogo le dihlakahle tše dintši tše nnyane tša mawatle a Atlantic le bogareng bja Pacific. Godimo ga moo, dinoga tša lewatle di phatlaletše go dikologa mawatle a India le Pacific. Mo e ka bago Malapa a masome a mararo a lemogwa gabjale, a bopša ke mehuta ye e ka bago 520 le mehuta ya go feta 4,170. Di fapana ka bogolo go tloga go noga ye nnyane, ya botelele bja 10.4 cm (4.1 in) ya Barbados threadsnake go ya go python ya botelele jwa 6.95 meters (22.8 . Mehuta ya mašaledi ya Titanoboa cerrejonensis e be e le botelele bja dimithara tše 12.8.

Bontšhi bja mehuta ya noga ya go hloka mpholo gomme tšeo di nago le mpholo di o šomišwa kudu go bolaya le go kokobetša diphoofolo tšeo di bolailwego go e na le go itšhireletša. tse dingwe di na le mpholo wo o nago le matla ka mo go lekanego go ka baka kgobalo e bohloko goba lehu bathong. Dinoga tšeo di se nago mpholo di metša diphoofolo tšeo di bolailwego di phela goba di bolaya ka go pitlagana.