close
Pojdi na vsebino

Melaka

Zgodovinska država Melaka
Melaka Negeri Bersejarah (malajsko)
Melaka
Zastava Melaka
Zastava
Grb Melaka
Grb
Geslo: Bersatu Teguh
Trdno združeni
Himna: "Melaka Maju Jaya"
"Melaka, naprej!"
   Melaka v    Maleziji
Glavno mestoMelaka (mesto)
2°12′N 102°15′E / 2.200°N 102.250°E / 2.200; 102.250
Največje mestoglavno mesto
Demonim(i)Melačan
VladaParlamentarni sistem
 Yang di-Pertua Negeri
Mohd Ali Rustam
ZakonodajalecZakonodajna skupščina države Melaka
Ustanovitev
15. stoletje
 Portugalski nadzor[1]
24. avgust 1511
 Nizozemska Melaka[2][3]
14. januar 1641
 Anglo-nizozemska pogodba iz leta 1824[2][3][4][5]
17. marec 1824
 Japonska okupacija[6][7]
11. januar 1942
 Malajska unija[8]
1- april 1946
 Neodvisnost Malajske federacije[9][10]
31. avgust 1957
 Razglasitev Malezije
16. september 1963
Površina
 skupaj
1775 km2[11] (11.)
Prebivalstvo
 popis 2023
1.027.500
 gostota
622/km2 (6.)
BDP (ocena 2023)
 skupaj (nominal.)
$12,150 mrd (11.)
 skupaj (PKM)
$38,745 mrd (11.)
 na preb. (nominal.)
$11.825 (6.)
 na preb. (PKM)
$37.708 (6.)
Gini (2022)Positive decrease 0,370[12]
nizek
HDI (2024)Rast 0,829[13]
zelo visok · 6.
ValutaMalezijski ringit (RM/MYR)
Časovni pasUTC +8 (Malezijski čas)
Stran vožnjeleva
Klicna koda+606-2, +606-3, +606-5
^[a] Ayer Keroh, Hang Tuah Jaya je upravno središče države in sedež vlade zvezne države Melaka (izvršilna in zakonodajna veja oblasti). Vendar pa mesto Melaka ostaja uradno glavno mesto zvezne države Melaka.

Melaka (malajsko Melaka), uradno zgodovinska država Melaka (malajsko Melaka Negeri Bersejarah), je zvezna država v Maleziji. Leži v južnem delu Malajskega polotoka, obrnjena proti Melaškemu prelivu. Država meji na Negeri Sembilan na severu in zahodu ter na Johor na jugu. Eksklava Tanjung Tuan prav tako meji na Negeri Sembilan na severu. Njeno glavno mesto je mesto Melaka, ki je od 7. julija 2008 uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO.[14][15]

Melaka ima raznolike tropske deževne gozdove in ekvatorialno podnebje. Država, ki leži južno od gorovja Titivangsa, je večinoma ravna in posejana z otočki, najvišja točka pa je Bukit Gapis.

Čeprav je bila to lokacija enega najzgodnejših malajskih sultanatov, in sicer sultanata Melaka, je bila lokalna monarhija ukinjena, ko so jo leta 1511 osvojili Portugalci. Vodja države je Yang di-Pertua Negeri ali guverner, ne pa sultan. Melaka je znana po svoji edinstveni zgodovini in je ena glavnih turističnih destinacij v Maleziji. Z zelo strateškim položajem na mednarodnih trgovskih poteh je bila Melaka nekoč znano mednarodno trgovsko središče na vzhodu. Številni trgovci, zasidrani v Melaki, zlasti trgovci iz Arabije, Kitajske in Indije, so trgovali v pristanišču Melaka in od tam se je rodilo veliko potomcev in plemen, ki v Melaki obstajajo še danes.

V lokalni skupnosti že dolgo obstaja velika raznolikost ras in etničnih skupin, kar odraža njeno zgodovino. Malajci, Kitajci, Indijci, Baba Njonya, Kristangi, Čitiji, Temuani in Evrazijci so pomembne etnične skupine, ki danes živijo v zvezni državi Melaka.[16][17][18]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Headrick (2010), str. ;63
  2. 1 2 »Melaka Jatuh Ke Tangan Belanda -«. hids.arkib.gov.my. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2018. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  3. 1 2 Mat Rofa Ismail (2015). Kerdipan Bintang Melayu Dilangit Turki. Alaf 21. ISBN 9789678604864 prek Google Books.
  4. Wong, John; Zou, Keyuan; Zeng, Huaqun, ur. (2006). China-ASEAN Relations: Economic and Legal Dimensions. Singapore: World Scientific. ISBN 9789814478618.
  5. »Signing of the Anglo-Dutch Treaty (Treaty of London) of 1824 - Singapore History«. eresources.nlb.gov.sg.
  6. Singapore, National Library Board. »Malayan Campaign - Infopedia«. eresources.nlb.gov.sg.
  7. »Info« (PDF). studentsrepo.um.edu.my.
  8. »Penubuhan Malayan Union«. hids.arkib.gov.my. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2018. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  9. »Federation of Malaya is inaugurated - Singapore History«. eresources.nlb.gov.sg.
  10. »Official Portal of Malaysia National Archives«. Arkib.gov.my. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. avgusta 2018. Pridobljeno 18. avgusta 2018.
  11. »Laporan Kiraan Permulaan 2010«. Jabatan Perangkaan Malaysia. str. 27. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2010. Pridobljeno 27. decembra 2010.
  12. »Laporan Sosioekonomi Negeri Melaka 2023«. Department of Statistics Malaysia (v malajščini). Avgust 2024. ISSN 2600-9897.
  13. »Malaysia Human Development Index (MHDI), 2024«. dosm.gov.my (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2025. Pridobljeno 12. novembra 2025.
  14. »Community Involvement for Sustainable World Heritage Sites: The Melaka Case« (PDF). web.usm.my. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. decembra 2018.
  15. »Making Melaka liveable, resilient, and future-proof«. Star2.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2018. Pridobljeno 18. novembra 2018.
  16. Ravichandran Moorthy (2009). »The Evolution of the Chitty Community of Melaka« (PDF). Jebat: Malaysian Journal of History, Politics & Strategic Studies. 36: 1–15. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. januarja 2024. Pridobljeno 22. januarja 2026.
  17. »Plone site«.
  18. »Eurasian community«. Singapore Infopedia. 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]