Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija)

Zgodovina ali redko histórija je veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem preteklosti. Osredotoča se predvsem na človeško preteklost. Kot znanstvena disciplina analizira in interpretira dokaze, da oblikuje pripoved o tem, kaj se je zgodilo, in pojasni, zakaj se je zgodilo. Nekateri teoretiki zgodovino uvrščajo med družboslovne vede, drugi pa jo vidijo kot del humanistike ali pa jo imajo za hibridno disciplino. Podobne razprave se pojavljajo glede njenega namena; na primer, ali je njen glavni cilj teoretičen, torej odkrivanje resnice, ali praktičen, torej učenje iz preteklosti.

Zgodovinska raziskava se za rekonstrukcijo preteklih dogodkov in potrditev interpretacij opirajo na primarne in sekundarne vire. Kritika virov se uporablja za vrednotenje teh virov, ocenjevanje njihove avtentičnosti, vsebine in zanesljivosti. Zgodovinarji si prizadevajo združiti perspektive več virov, da bi razvili koherentno pripoved. Različne miselne šole, kot so pozitivizem, šola Annales, marksizem in postmodernizem, imajo različne metodološke pristope.

Zgodovina se je kot področje raziskovanja pojavila v antiki, da bi nadomestila z miti prežete pripovedi, z vplivnimi zgodnjimi tradicijami, ki izvirajo iz Grčije , Kitajske in kasneje iz islamskega sveta. Zgodovinsko pisanje se je razvijalo skozi stoletja in postajalo vse bolj profesionalno, zlasti v 19. stoletju, ko je bila ustanovljena stroga metodologija in različne akademske institucije.

Pod pojmom zgodovinopisje razumemo proces »nastajanja« zgodovine, v katerem zgodovinarji z različnimi orodji in metodami na podlagi virov preučujejo in nato interpretirajo preteklost posameznikovega življenja in delovanja preteklost razvoja človeških skupnosti. Zgodovinopisje se lahko prične šele s kritičnim odnosom do pričevanj o preteklem življenju. Glede na metodo in cilje, ločimo:

1. deskriptivno zgodovinopisje (opisno; razgrinjanje, kaj je predmet zgodovinske obravnave),
2. analitično zgodovinopisje (kritično; spoprijema se s koncepti in filozofskimi problemi, ki se pojavljajo ob pisanju zgodovine) in
3. historično zgodovinopisje (zgodovinsko; konkretne zgodovinske razprave).

Pomožne zgodovinske vede

Glej članek Pomožne zgodovinske vede

• Arhivistika
• Diplomatika
• Epigrafika
• Genealogija
• Heraldika
• Insigniologija
• Kronologija
• Numizmatika
• Paleografija
• Paleontologija
• Sfragistika
• Toponomastika
• Egiptologija

Zgodovinska obdobja

Glej članek Periodizacija zgodovine

Muza zgodovine

Muza zgodovine je bila Klio, ena izmed devetih muz grškega boga pesništva Apolona.

Glej tudi

• Časovni pregled zgodovine
• kulturna zgodovina
• socialna zgodovina
• gospodarska zgodovina
• politična zgodovina
• mednarodna zgodovina
• svetovna zgodovina
• regionalna zgodovina
• vojna/vojaška zgodovina
• pomožne zgodovinske vede
• zgodovinski viri
• arheologija
• arhivistika
• muzeologija, konservatorstvo …
• filozofija zgodovine
• zgodovina znanosti in tehnike
• umetnostna zgodovina in zgodovina glasbe (muzikologija)
• zgodovina civilizacij in religij
• zgodovina vsakdanjega življenja
• zgodovinar
• zgodovina Slovenije in Slovencev (narodna zgodovina)
• seznam slovenskih zgodovinarjev
• zgodovinski in politični pojmi