close
Pojdi na vsebino

Ribe

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Riba)
Ribe
Fosilni razpon: 535–0 Ma
srednji kambrij – danes
Jata rib v akvariju
Jata rib v akvariju
Znanstvena klasifikacijaUredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Klad: Olfactores
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Vključene skupine
Kladistično vključeni ampak tradicionalno izključeni taksoni

Tetrapodi

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev (dvoživk, plazilcev, ptičev, sesalcev) skupaj. Imajo parne plavuti ter gladko kožo z luskami. Njihovo telo je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje vodnega upora. Parne plavuti so prsne in trebušne, neparne pa repna, podrepna in hrbtna (za Salmide je značilna še četrta neparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v Evropi. Najmanjša vrsta rib je Paedocypris progenetica, katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 mm, največji morski pes pa zraste do 21 m in tehta do 25 ton.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin oceanov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije Sonce do toplih vrelcev, v katerih temperatura vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih jezerih do nadmorskih višin 4572 m (jezero Titikaka).

Telesna zgradba

[uredi | uredi kodo]

Glede na sestavo ogrodja rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice škržni poklopec, zato posamezne škržne reže pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi ribji mehur, ki ga uporabljajo za nadzorovanje plovnosti, torej je hidrostatski organ.

Izločala so enostavne ledvice, krvni obtok je enojen. Srce je zgrajeno iz enega preddvora in prekata. Ribe imajo dokaj dobro razvita čutila. Uho je le notranje, oko pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, mišice primikajo in odmikajo lečo od mrežnice. Ribe imajo posebno čutilo pobočnico, vidno kot črto na boku ribe, s katero zaznavajo premikanje vode.

Gibanje

[uredi | uredi kodo]

Telo tipične ribe je prilagojeno za učinkovito plavanje z izmeničnim krčenjem parnih skupin mišic na obeh straneh hrbtenice. Ta krčenja ustvarjajo valove v obliki črke S, ki potujejo po telesu navzdol. Ko val doseže repno plavut, potisne vodo in usmeri ribo naprej. Preostale plavuti delujejo kot krmilne površine, podobno kot zakrilca pri letalu, kar ribam omogoča, da zavijanje v katero koli smer.[1]

Ker je telesno tkivo gostejše od vode, morajo ribe to razliko nadomestiti, saj bi sicer potonile. Številne ribe kostnice imajo notranji organ, imenovan plavalni mehur, ki jim omogoča prilagajanje plovnosti s povečanjem ali zmanjšanjem količine plina v njem.[2]

Luske rib zagotavljajo zaščito pred plenilci, a hkrati povečujejo težo in zmanjšujejo gibljivost.[3] Luske so pogosto zelo odsevne; to srebrenje omogoča kamuflažo na odprtem oceanu. Ker je okolje enake barve, odsev vode ribo naredi skoraj nevidno.[4]

Krvni obtok

[uredi | uredi kodo]
Ribje srce črpa kri v škrge, kjer se ta obogati s kisikom. Kri nato brez dodatnega črpanja potuje po telesu in se na koncu vrne v srce.

Ribe imajo zaprt krvni obtok z enojnim krogotokom, po katerem srce poganja kri skozi celotno telo. Za primerjavo, srce sesalcev ima dva krogotoka – enega za pljuča, kjer kri sprejema kisik, in enega za telo, ki mu kisik dovaja. Pri ribah srce poganja kri neposredno v škrge, od koder s kisikom bogata kri nato v nasprotju s sesalci teče do telesnih tkiv brez nadaljnjega črpanja. Na koncu se s kisikom osiromašena kri vrne v srce.[5]


Dihanje

[uredi | uredi kodo]

Škrge

[uredi | uredi kodo]

Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh žrela. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani filamenti. Vsak filament je zgrajen iz mreže kapilar, z veliko površino, na kateri se lahko kisik in ogljikov dioksid izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo morski pes ali pa piškur, imajo na škrgah več odprtin. kostnice imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje operkulum.[6]

Dihanje atmosferskega zraka

[uredi | uredi kodo]

Približno 400 vrst rib iz 50 družin lahko diha zrak, kar jim omogoča življenje v vodi z malo kisika ali pa izhod na kopno.[7] To sposobnost sicer omejuje njihov enokrožni krvni obtok, saj se s kisikom obogatena kri iz dihalnega organa meša z razkisano krvjo, ki se iz telesa vrača v srce. Ribe kot so Pljučarice in nekatere druge so se prilagodile tako, dato mešanje zmanjšujejo ter preprečujejo izgubo kisika skozi škrge v vodo z malo kisika.[7]

Mnogoplavutarji in pljučarice imajo poleg škrg dve dihalni vrečki, zato morajo obvezno zajemati zrak na vodni gladini. Mnoge druge ribe, na primer prebivalci morskih tolmunov in bibavičnega pasu, pa so neobvezni dihalci zraka. Zrak lahko dihajo, ko so zunaj vode, kar se lahko zgodi vsak dan ob oseki, v vodi pa uporabljajo škrge. Nekatere obalne ribe, kot so skalni skakači in morski skakači, same zapustijo vodo, da se hranijo na območjih, ki so začasno izpostavljena zraku.[7] Nekateri somi vsrkavajo zrak skozi svoja prebavila.[8]

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]

Razmnoževanju rib pravimo drst, gre za zunanjo oploditev. So ločenih spolov. Samice v vodo sprostijo jajca - ikre, ki jih samec kasneje osemeni. Iz oplojenih iker se razvijejo mladice. Ikre nekaterih rib, denimo jesetra, so cenjena delikatesa, imenovana kaviar. Nekatere ribe so živorodne (morski psi), te imajo notranjo oploditev.

Klasifikacija

[uredi | uredi kodo]

Ribe so parafiletska skupina , zato se razred Pisces, ki ga najdemo v starejših referenčnih delih, v uradni taksonomiji ne uporablja več. . Tradicionalna klasifikacija deli ribe na tri danes živeče razrede (Agnatha, Chondrichthyes in Osteichthyes), pri čemer so izumrle oblike včasih uvrščene znotraj teh skupin, včasih pa kot samostojni razredi:[9]

Ribe]] predstavljajo več kot polovico vseh vrst vretenčarjev. Do leta 2016 je bilo opisanih več kot 32.000 vrst rib kostnic, več kot 1.100 vrst hrustančnic ter več kot 100 vrst piškurjev in glenavic. Tretjina teh vrst pripada devetim največjim družinam; od največje do najmanjše so to Cyprinidae, Gobiidae, Cichlidae, Characidae, Loricariidae, Balitoridae, Serranidae, Labridae in Scorpaenidae. Približno 64 družin je monotipskih, ki vsebujejo samo eno vrsto.[10]

Zgoraj navedeni sistem razvrščanja je najpogostejši v splošni in poljudni literaturi. Veliko teh skupin je parafiletskih, saj so se iz njih razvile naslednje skupine. Tako so Agnatha (brezčeljustnice) predniki skupine Placodermi (oklepljene brezčeljustnice). Iz teh se je kasneje razvila skupina Osteichthyes (kostnice) in skupine Acanthodii (bodičasti morski psi), ki veljajo za prednike skupine Chondrichthyes (hrustančnice). Z uveljavitvijo filogenetske nomenklature so ribe razdelili v natančnejši sistem, ki vključuje naslednje glavne skupine:

† – označuje izumrli takson
Nekateri paleontologi trdijo, da so Conodonta (konodonti) primitivne ribe, saj spadajo med strunarje. Za podrobnejši pregled te taksonomije si oglejte članek o vretenčarjih.

Položaj glenavic v deblu Chordata (strunarji) še ni povsem pojasnjen. Filogenetske raziskave v letih 1998 in 1999 so podprle idejo, da glenavice in piškurji tvorijo naravno skupino Cyclostomata, ki je sestrska skupina Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo).[11][12]

Pomen za človeka

[uredi | uredi kodo]

Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. Japonski) predstavlja ribje meso poglavitni vir beljakovin živalskega izvora. Človek se z ribištvom ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v ribogojnicah) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006[13]). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in populaciji teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,[14][15] poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem habitatov (npr. morskega dna) in vnašanjem tujerodnih vrst.

Rdeči seznam IUCN iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.[16] Med njimi je najti polenovko,[17] Cyprinodon diabolis,[18] koelakante,[19] in velikega belega morskega psa.[20] Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.[21]

V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije alergija na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. vegetarijanci). Krščanska cerkev rib ne šteje za meso, zaradi česar se ob petkih in zapovedanih postih, ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge religije štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Sfakiotakis, M.; Lane, D. M.; Davies, J. B. C. (1999). »Review of Fish Swimming Modes for Aquatic Locomotion« (PDF). IEEE Journal of Oceanic Engineering. 24 (2): 237–252. Bibcode:1999IJOE...24..237S. doi:10.1109/48.757275. S2CID 17226211. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2013.
  2. ↑ »Actinopterygii: More on Morphology«. University of California Museum of Paleontology. Pridobljeno 10. februarja 2024.
  3. ↑ Quan, Haocheng; Yang, Wen; Lapeyriere, Marine; Schaible, Eric; Ritchie, Robert O.; Meyers, Marc A. (2020). »Structure and Mechanical Adaptability of a Modern Elasmoid Fish Scale from the Common Carp«. Matter. 3 (3): 842–863. doi:10.1016/j.matt.2020.05.011.
  4. ↑ Herring, Peter (2002). The Biology of the Deep Ocean. Oxford University Press. str. 192–195. ISBN 978-0-19-854956-7.
  5. ↑ »Animal Circulatory Systems«. Georgia Tech. Pridobljeno 10. februarja 2024.
  6. ↑ Romer, Alfred Sherwood; Parsons, Thomas S. (1977). The Vertebrate Body. Philadelphia: Holt-Saunders International. str. 316–327. ISBN 0-03-910284-X.
  7. 1 2 3 Graham, Jeffrey B.; Wegner, N.C. (2010). »6. Breathing air in water and in air: the air-breathing fishes«. V Nilsson, Göran E. (ur.). Respiratory Physiology of Vertebrates. New York: Cambridge University Press. str. 174–221. doi:10.1017/CBO9780511845178.007. ISBN 978-0-521-87854-8.
  8. ↑ Armbruster, Jonathan W. (1998). »Modifications of the Digestive Tract for Holding Air in Loricariid and Scoloplacid Catfishes« (PDF). Copeia. 1998 (3): 663–675. Bibcode:1998Copei1998..663A. doi:10.2307/1447796. JSTOR 1447796. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. marca 2009. Pridobljeno 25. junija 2009.
  9. ↑ Benton, M.J. (1998). »The quality of the fossil record of vertebrates«. V Donovan, S.K.; Paul, C.R.C. (ur.). The adequacy of the fossil record. Wiley. str. 269–303, Fig. 2.
  10. ↑ Nelson, Joseph S. (2016). »Taxonomic Diversity«. Fishes of the World. John Wiley & Sons. str. 3. ISBN 978-1-118-34233-6.
  11. ↑ Shigehiro Kuraku, Daisuke Hoshiyama, Kazutaka Katoh, Hiroshi Suga, Takashi Miyata (1999) Monophyly of Lampreys and Hagfishes Supported by Nuclear DNA–Coded Genes J Mol Evol (1999) 49:729–735
  12. ↑ J. Mallatt, J. Sullivan (1998) 28S and 18S rDNA sequences support the monophyly of lampreys and hagfishes Molecular Biology and Evolution V 15, Issue 12, pp. 1706–1718
  13. ↑ Yearbooks of Fishery Statistics - World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc[mrtva povezava]. Fishery information, data and statistics unit, FAO OZN. Pridobljeno 9.10.2008.
  14. ↑ (5.1.2007) Call to halt cod 'over-fishing'. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.
  15. ↑ (26.1.2007) Tuna groups tackle overfishing. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.
  16. ↑ »Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)«. iucnredlist.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2006. Pridobljeno 18. januarja 2006.
  17. ↑ »Gadus morhua (Atlantska polenovka)«. Iucnredlist.org. Pridobljeno 21. maja 2011.
  18. ↑ »Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)«. Iucnredlist.org. Pridobljeno 21. maja 2011.
  19. ↑ »Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)«. Iucnredlist.org. Pridobljeno 21. maja 2011.
  20. ↑ »Carcharodon carcharias (Great White Shark)«. Iucnredlist.org. Pridobljeno 21. maja 2011.
  21. ↑ Helfman, Collette & Facey 1997, str. 449–450.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanji viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ribe&oldid=6735125«